Na poti v Cusco...postaja v Nazci

Zdele bi moral pisati tale tekst iz Cuscota, a so nacrti se rahlo spremenili.

Odlocila sva se, da se na poti proti Cuscu ustaviva se v Nazci zaradi slavnih slikarij na poljih. No, pot je do tja je trajala kar cel dan, saj smo skoraj 3 ure sedeli na avtubusu in cakali da se demonstranti umaknejo s ceste. Mja, no, ko so se umaknili, so na cesti pustili toliko kamenja, da je zgledalo kot da se vozimo po makedamu :)

Te slikarije v Nazci se vidijo samo iz letala (veliko do 270m in se nekatere vidijo baje celo iz vesolja...s teleskopom sevede...hehehe), zato sva se danes sla malo peljat s Perujskimi letali (ki niso ravno poceni). A se je kar izplacalo. Lep dan je bil in super se je videlo. Na koncu nas je pilot se razveselil z nekaj "akrobacijami" v letalu (beri: gor in dol kot bi bli na vlaku smrti...upanje na kak luping je zal splavalo po vodi :S).

Ker nisva dobila vecerne avtobusne karte do Cuscota, sva se odlocila za "skok" na najvecjo pescino na svetu, Cerro Blanca (2070m nad morjem). Bilo je res smesno, ko smo se dogovarjali za ceno, saj je vse skupaj trajalo kake pol ure, da smo se sporazumeli za normalno ceno in smo se dogovorili za casovnice. Vodic je trdil, da rabis 2,5 ure do vrha (za 1700m visinskim metrov), kar se jaz sevede nisem strinjal. No, izkazalo se je, da so nama narobe napisali visino pescine na list papirja (2700m!!). No, sele iz interneta sva ugotovila, da je precej nizja, le dobrih 2000m. Pesek pod noge, v cevlje in se kam drugam dobiva torej jutri zjutraj okoli 5. ure :)

No, lep pesceni pozdrav iz Peruja :)

P.S.: Mojih fotografij zal ni, ker tale predpotopni racunalnik ne premore USB prikljucka. Sicer pa tako in tako se nimam kaksnih hudo dobrih slik, ker se ni bilo res dobrih priloznosti za portrete. To pa je poleg pokrajinske slike tisto, kar si najbolj zelim fotografirat.

Simono berite tukaj!