Skandinavija in Baltik - 2. del

Še isti dan, po samo nekaj urcah spanja z avtom oddrviva proti Skavsta Airport (100km stran). Ker je parkirišče na letališču izjemno drago (40€ za 4 dni :S), se odločiva parkirat cca. 5 km stran v majhnem zaselku in nato udarima "pješaka" na letališče...čez drn in strn...js s 15 kilskim rukzakom zadi in nekaj kilskim pivskim trebuhom spredaj (rukzak z nekaj fotografske opreme). Ker sva pozna, poskušama z avtoštopom, vendar neuspešno. Vozniki naju gledajo kot ne vem katero čudo...očitno gori nimajo takšne štoparske tradicije kot je pri nas. Ne preostane nama drugega kot da zadnji kos poti pretečeva. Mene sevede daje obteženost od spredaj in zadaj, tako da tek po Švedski postane kar naporna zadeva. Na srečo na letališko avtobusno postajo prideva ravno še dovolj zgodaj, da kupiva karte za avtobus in se vkrcava nanj.
Tako začneva s prvim delom najinega malega izleta od Skavsta Airporta do Stockholma.
Že nekaj minut po odhodu dobim v roke Lonely Planet: Scandinavian Europe. Baje bi naj js naštudiral Helsinke...Koncentracijo mi uspe imeti na višku le nekaj minut, saj je vožnja in malo spanja terjala svoj davek. Lonelya vtaknem za sedež pred menoj in zaspim v trenutku. Prebudim se šele v Stockholmu, a mi ni takoj jasno kje sem. Po hitrem postopku se moram "izkrcati" in v hitenju pozabim na Lonelya.
Baje je stal celo 70€, a nekako ne verjamem (kasneje v SLO prek Amazona kupim novega in skupaj s pošiljanjem na Švedsko me stane le 12€!! Baje še ni prispel). Skoraj se resno sporečeva, ko js "pizdim" nad sabo, ona pa mi daje neke moralne nauke v nekem čudnem tonu, ki ga od nje nisem vajen!
V Stockholmu je sevede polno vode z neba in pohitiva direktno v pristanišče, kjer naju že čaka "ladjica". Pravzaprav za klatenje po Stockholmu niti nimava časa...zaradi zgodnjega izplutja ladje.

Nimava kabin, zato sva si primorana najti alternativno ležišče. Pri tem spoznava neko Finko, ki Nevi ponudi prosto ležišče v njeni kabini, js pa sevede sam ostanem v avli pri oknu, kjer si uredim "prijetno" ležišče (samonapihljiva blazina je luksuz!!). Malo se bojim varnostnikov, ki se potikajo naokrog, a se ne zmenio zame. Čez kakšni dve uri odkar sem se ulegel, me v trenutku zbudi "šnofanje" po rukzaku. Bila je Neva, ki se je šele sedaj odpravila spat. Z ono Finko sta se odpravile še v ladijski Disco. Priznam, da sem bil kar užaljen, da mi tega nista povedali. Počutil sem se nekako prevaranega, odrinjenega. Hitro se sprijaznim in zaspim nazaj. Zjutraj pa me prebudijo začudeni potniki, ki hodijo k oknu gledat v morje. Ne dam se kar tako in še kakšne pol ure poležavam in se ne zmenim zanje.

Tudi Helsinki so ena sama poplava, pa še veter kar precej piha. Hitro se odpravima do Metroja in se odpeljeva do kraja, kjer se je Neva domenila za srečanja z nekim Italijanom (preko Couchsurfing.com), ki živi v Helsinkih. Dobimo se in da nama ključe od stanovanja ter nama opiše kako do tja. Res hitro najdeva stanovanje in tam ostaneva nekaj ur. Nato se z njim zopet dobimo v mestu in gremo skupaj pogledati nekaj zanimivosti.

Proti večeru pa se dobiva z Nevino prijateljico in bivšo sošolko. Pogovarjamo se dolgo v noč. Poslušam zgodice, ki sličijo na kakšno najstniško limonado, ki se dogaja v srednji šoli (kdo je s kom in kdo ni s kom...kdo se je s kom dol dal in kdo ne...heheh....).

Zjutraj se poslovimo in z Nevo se odpravima še malo na potep po Helsinkih, ki res ni veliko mesto.

Čez nekaj ur pa sva že spet na trajektu, tokrat v smeri proti Tallinnu (Estonija), kjer naju že pričakuje...hmmm, pozabil sm njegovo ime...nekdo. Sevede tudi tam dežuje in pravzaprav Tallinna ne vidiva nič. Le nekaj minut ponoči, ko se odpravimo na večerjo v center mesta. Daje pa občutek, da je zanimivo mesto...tipično za državo iz vzhodnega bloka :)
Zjutraj se kar zgodaj odpraviva naprej. Z avtobusom v Rigo (Latvija). Vmes se celo prikaže nekaj sonca, vendar samo toliko, da ne pozabimo, da še obstaja!
V Rigi v prvih nekaj minutah dobim čudn občutek. Ne vem. Vse mi deluje zelo podobno Balkanu...kot recimo v Srbiji...
A ko se vreme popravi, vse izgleda bolje...lepo mesto, ni kaj. Prav zanimivo. Aja, pri nekem spomeniku celo srečava skupino Slovencev, ki pa naju sploh ne "šljivijo"...čudno. Treba pa je povedati, da so tudi ženske v tem mestu res lepe...to prizna tudi Neva... :)

Na bankomatu dvignem bistveno preveč denarja (celih 355€) zaradi napake pri gledanju menjalnega tečaja.
Dobiva se s Kristino, ki res slabo govori Angleško...a nekako se da z njo prav vse zmenit. Malo naju pelje po mestu, potem pa gremo v njeno stanovanje. Živi pravzaprav v podrtiji, bloku, ki se bo vsak čas podrl. A baje ga bodo obnovili...meni ni prav jasno, kaj se da tam obnovit...

Drugo jutro greva peš v mesto in po kar nekaj kilometrih najdeva mesto, kjer bi naj bil avtobus, ki bi naju odpeljal na letališče. A le tega ni od nikoder...ker na isti avtobus čaka tudi neka ženska, se zmenimo, da si delimo stroške za taxi in se odpeljemo z njim.

Ko z letalom prispeva na Skavsta airport, mene čaka še "sprehod" do avtomobila. Ker se Nevi zelo mudi, celotno razdaljo pretečem in do avta prispem v 20 minutah. A žal se avto noče niti odklenit. Razlog? Izpraznil se je akumulator... :(
V bližnji piceriji mi obljubijo avto, le kable s katerim dobiš elektriko iz drugea avtomobila moram najti. Tako hodim od hiše do hiše in zvonim ter prosim za kable. Ne najdem jih. Obupam in se peš odpravim nazaj proti letališču. Vmes še prašam nekoga z BMWjem in začuda celo ima kable v očetovem avtomobilu. A ko želiva priklopiti zadevo, ne najdeva akumulatorjav BMWju....hahaha.
A človek je tako prijazen, da me celo odpelje na letališče.
Ko sva kasneje oba z Nevo pri avtomobilu in se lačna odpraviva na pico v tisto picerijo, naju natakar po "pojedini" preseneti s kabli.
Avto seveda takoj vžge, ko dobi elektriko. Nakar se odpeljeva domov in avto pustiva pred servisom. Naslednje jutro pa Nevi na servisu povedo, da nama je najverjetneje akumulator izpraznil radio, ki je "potuhnjeno" deloval tudi, ko tega nisva hotela!

Nadaljevanje, naslednjič...oblubim, da bo krajše!!!

V centru Rige, kjer se je končno izkazalo, da tudi na severu sije sonce...

Na trajektu smo potovali s hitrostjo 34 km/h, kar je zame, nevajenega moja, presenetljivo visoka hitrost...

Helsinki...

Polnjene praznega telefona na javnem polnilcu v pristanišču v Tallinnu...

Zaradi obilnega dežja si Neva suši premočene škornje. Fen večkrat pregori (no, njegova varovalka...)

Pri Nevini prijateljici v Helsinkih

Katedrala posvečena ne vem komu sredi Helsinkov...

Najin Italijanski gostitelj v Helsinkih klepeta z Nevo...

Celo na Finskem poznajo Gorenje...

Večerni prizor v Rigi...fotografirano iz avtobusa...

Riga...

Najina gostiteljica v Rigi bi bila prava čveka, če bi znala dobro govoriti angleško...

Skandinavija in Baltik - 1. del

• 3500 prevoženih kilometrov, med vožnjo pa jaz za volanom,
• 3×vožnja s trajektom in
• trije (3) poleti z letalom.

Tistega lepega petkovega dneva sem se po utrujajoči službi usedel v popolnoma novi KIA CEE'D in se podal na skoraj 2000km dolgo vožnjo do Švedskega mesta Linkoping (baje se to prebere Linšoping; nad onim Ojem sta dve črni piki).

V prvem popoldnevu sem se zapeljal so Stuttgarta, kjer sem pri stricu malo zadremal in se nakaj uric za tem (ob 5ih zjutraj) odpravil naprej proti Rostocku. Rostock je bolj ali manj najsevernejša točka Nemčije in od tu je mogoče potovali le še po vodi. Samo to in edino to je razlog, da se vkrcam na trajekt in upam, da bom med brezkrbno vožnjo (s hitrostjo 35km/h, kar se mi zdi presenetljivo hitro) lahko kaj zaspal. A to so le sanje, ki pa jih nisem dosanjal. Zaradi močnega vetra se "čoln" ziba kot zibelka v kateri želi mati uspavati svojega otroka. A jaz pač nisem več otrok, ladja ni zibelka in veter ni skrbna mati. Ne morem in ne morem zaspati. V ladijski restavraciji, na treh stolih nikakor ne najdem pravega položaja za osvežujoči spanec.

Po 5 in pol urah "morečega" in dolgočasnega zibanja se ladja končno parkira v Trelleborgu, Švedskemu pristanišču. Po opravljenih carinskih formalnostih (beri: Carinik: "Slovenia, ja kje je pa to?" Jaz: "Članica EUja, tam pri Italiji, Avstriji in Madžarski.! Carinik: "Aaa, v EU...zanimivo! Kam pa greste? Študirat?" Jaz: "Ne, na obisk k prijateljici"). In to je bilo vse. Ko bi le vedel, da sem imel v prtljažniku 7 litrov vodke, ki je samo čakala, da jo pokupijo zelo dragega (pri njih) alkohola željni "Sveni" in "Inge" :D

Po prvih nekaj kilometrih vožnje po Švedskem me presenetijo nizke omejitve (70 km/h zunaj naselij, 110 km/h na avtocestah). Ker je prometa malo in ker je ura pozna, mi stopalo pogostokrat uide in kar nekajkrat se moram potruditi, da umaknem nogo s pedala tako, da hitrost ponovno pade v okolico številke 110. Mja, no, mogoče se mi je to dogajalo zaradi uporabe leve noge za pritiskanje na stopalko za plin. Desna je bila namreč od "silnega", no, predsvem dologtrajnega tiščanja na plin že napol odrevenela. Seveda po vsem tem času preživetem za volanom tudi rita ni povsem normalna...prekladam se po "zicu" kot bi sedel na kupu črepinj. Ker je ura že pozna in noč temna, zaspanost premagujem z zelo, zelo glasno glasbo ketero spremljam tudi jst s svojim "izjemno dobrim" vokalom (beri: dretjem), ter z občasno odprtimi okni in temperaturo v notranjosti, ki ni prav veliko višja kot pa ona na zunanji strani avtomobila. Številka, ki prikazuje vrednost zunanje temparature, me ustrahuje s svojo pojavo na armaturni plošči. Od začetka kaže 5°C, do mojega cilja pa se spusti do vrednosti 3°C. Ker imam s sabo bolj klaverno obleko, se tolažim s tem, da je ura dve (2) zjutraj in da je podnevi gotovo topleje. Veter, ki močno brije, ni ravno v tolažbo. Pravzaprav zaradi njega vijugam po ravni avtocesti tako kot bi se vozil po precej ovinkasti cesti...kot bi sledil reklami za znane pnevmatike: Fun is not a straight line!

Ko po približno 33h in 30min vožnje pripeljem do prve table na kateri je zapisana oddaljenost do Linkopinga, mojega cilja, se ustavim kar na avtocesti (sevede na odstavnemu pasu), in skozi stransko okno fotografiram tablo...celih 1950km sem jo iskal in končno našel. Ko ob treh (3) zjutraj prispem do Nevinega stanovanja (Garmin se je zmotil za celih 300m, ampak predvsem zaradi napačne hišne številke, ki sem jo vstavil!!). Neva je seveda navdušena nad avtomobilom in mene ne uspe niti pozdraviti. Pravzaprav me skoraj nažene iz avtomobila in se vsede vanj med pritoževanjem nad drobtinami, ki so padle s sendviča, ki sem ga pojedel med vožnjo. Med navdušenjem in pritiskanjem raznih gumbov se pokvari radio, kar pa v tistem trenutku še ne veva. Pravzaprav se ne zavedava kakšne posledice bo to imelo...

O tem pa naslednjič ;)

Kmalu bo...

Urejam slike in tekst...da vam najbolje prikažem vse dogodivščine iz Skandinavije in Baltika...upam, da bo čimprej!!

Švedska, Norveška, Finska, Estonija

V petek rečem: >>Nasvidenje, Slovenija. Se vidimo 27. septembra.<<
Odpotoval bom na Švedsko na 11 dnevni obisk k dolgoletni prijateljici Nevi Lepoša, ki študira tam. Potoval bom z njenim novim avtomobilo Kio Cee'd, nazaj pa priletim z Ryanairom. Pri vožnji se bom orientiral s pomočjo izposojenega Garmina Nuvi 660 (hvala Andreju Lubeju). Do Linkopinga, kjer živi Neva bom naredil okoli 1900km, pri tem pa se bom 7 ur vozil s trajektom.
Gori pa bova z Nevo obiskala nekaj najsevernejših evropskih držav!
Foto poročilo sledi, ko pridem nazaj.
Se vidimo, no beremo!

Krofička

Dolgo se nisem javil in nič napisal. Imam kar nekaj pripravljenih prispevkov (tekst), vendar pa še ni slikc za objavit, zato z njimi še čakam. Dolžan sem vam Kitajsko, Bavšico, nekaj plezarije in še kaj...
Tudi danes bom kratek, ker ni časa. Napišem sam nekaj o nedeljskem "izletu" na Krofičko.
S Grmovo Silvo sva nameravala it splezat smer Beli steber (V+) v Rjavčki vrh, vendar sva zaradi "poplave" (beri: dež, dež in dež) spremenila svoj cilj in poletela na Krofičko po klasični poti. Od doma panincev sva do vrha Krofičke (2083 m.n.v.) potrebovala le 2h10min. Ja, dobri 2h za 1246 višinskih metrov. To je skoraj 600m/h. Kar konkreten tempo sva imela in sva bila oba presenečena, ko sva na vrhu pogledala na uro. Na vrhu je pa bilo precej mrzlo in nanju je oba kar hitro zazeblo, vendar sva se vseeno na vrhu zadržala skoraj eno uro.
Silva je tako in tako en sam smeh. To si lahko pogledate v temule filmčku posnetem z mojim fotoaparatom. Aja, pa vid se tud, kok je blo mrzlo gori!

Med povratkom sva se ustavila še v Lučah, kjer so bili Lučki dnevi in tam "zabluzila" 1h. Med vožnjo pa sva malo naprej od Luč pobrala dva štoparja, Slovakinjo in Čeha. Par je potoval po Sloveniji in ker sta bila prav zanimiva sva ju zategnila do avtoceste in jima razložila vse kar se splača videt v SLO. Prav z veseljem sem spet govoril angleščino, angleščino brez tehničnih izrazov...za razliko od angleščine s katero sem se matral na Kitajskem!
Ker Silva ni poznala večini zelo znanega Albanskega sladoleda iz slaščičarne Ohrid v Velenju, sem jo sevede zapeljal v Velenje na sladoled. In res je priznala, da je zelo zelo dober!!

Some difficulties at China

After 8th days living and traveling across China I still have problems mainly with the technical communicating to the Chinese people. While we are on the visit at some factory I get so desperate that if there would be possibility I would take the first plane to go home. But when I am talking to the Filipine guy who is also traveling with me I have great feeling. We can talk almost about everything although sometimes I have some problems with expressing my opinion. But at most occasions he understand what I am trying to tell.
So, that is why I still have some second thoughts about my decision. That is why I will ask Andy (the head manager of Shanghai Representative Office) to give me some time to think about my final decision (to the end of this week I think I can find the right answer).
Otherwise, China is very interesting country. I have seen some many different places until now and I am really surprised by the size of the country. To get from one to another city you need to take a plane, otherwise we would spend to much time with traveling...for example, we were flying hour and a half and we crossed just 1/3 of the country. For me, unimaginable...
If somebody would ask me if I would like to go to travel across China, I would say ''Okey, why not'' in the same minute. It is really so many things to see here...for example, you just need to see how they drive. For example, we are not used to drive in opposite direction on a 4 lane road and similar stuff...
Unfortunately I dont have any pictures to show you in this moment, because I dont have my photo camera with myself. It would be strange for employees in factories we are visiting if I would take pictures with ''BIG'' camera. Sorry for that.
Oooo by the way, I can not visit my blog here at China. I dont know why, I just cant. Today I only manage to get to the setting page of my blog so I can write this post.
Have fun,
I will write something more about my trip as soon as I get home at 4th of July in the evening.

Traveling to China

Well, today is the day when I will exchange my home country Slovenia for China for 14 days. I have a flight to Frankfurt from Brnik at 12.15 and from Frankfurt I will fly directly to Shanghai.
I have 2 suitcases...one is for business porpuses and the other one is for my clothes. The sizes of both cases are almost the same...:)
That means that I have a lot goals to fulfil for a company and I hope I will be successful.
So, wish me luck, have your fingers crossed for me or something like that... :)

I get home in the evening at 4th of July. Since then I wont accept phone calls but I will be reachable for an SMSes. So, please send some to me :) I will be very happy about it and ofcourse, I WILL reply!

Have fun here at Slovenia! For me too...
Ow, I will try to write some posts on a blog while living there!

Last Saturday and Sunday before China

Since I am going to travel to China this Wednesday, this weekend is the last one before it. So I tried to fulfil it as much as possible with the stuff I like to do.
Fot the Saturday I was planning to go on a hike to one of the Rinka's summits with Litija Mountaineering Club. But when I woke up at 4 o'clock in the morning, rain was falling from the sky and nearby hill was totally surrounded with a fog. That is why I just sent SMS to Maja, that I am not coming to the prearranged meeting spot. But after few hours, Maja called me to tell me that at the Kamniška Bistrica the weather was perfect. This was a moment when I just sit in my car and I pushed throttle to the bottom to be there as soon as possible.
If Maja wouldnt called me, I would went to visit Nina, Jana and Primoz to the Primorska province. But when she called me and told me that the weather is perfect overthere, I just couldnt resist to go to check it out.
After finding right path (the path I needed to use to get to the Bivak pod Skuto to meet others from Maja's group is not marked, so I was counting on my map and my sense for orientation to find that bivouac), I ascended more than 1000m higher as the point where I started walking is. I spent 3 hours for that. Because the map I was using is not really the best one, I almost hit Bivak pod Skuto because of a fog which was sorrounding it.
But when I wanted to take a photo of a little bivouac under Skuta's peak, I found out that I forgot to insert CF card into my photo camera, so carrieng whole photo gear with me was useless :( That is why I can not show you pictures from the trip.
Today...I was on a picnic at my aunt's place. After that I went to Velenje to see competition of horse carriages and horse gallops. It was hot and sunny, so pictures are not very good due to the strong brightness and very sharp light...

Horsie eating chopped wood?

That is better...horsie eating hay

Girl on the picture is my niece. Her name is Loti.

Run, run, run...

I am at the front...can you catch me?

Horse hairstayle for special occasions...

4 legs...how many horses do you see?

Dady, buy me a horsie like that... :)

I am watching you...

I have a need, a need to tell you this

Are you asking yourself, what is that I need to tell you?
Hehehe, well, this is mybe the best success that I have had since I have my photo camera.
Last October I sent this picture to the editor of Planinski Vestnik (short PV) magazine and to be honest, my hopes that he will use that picture in one of next issues of PV faded out until now.
But...there is always but...2 days ago I got a call from Bojan and he told me that there is my picture at the front page of PV...I was so suprised that I almost forgot to speak and to express my enthusiasm, so there was a few seconds of silence...:) And in next minute I run downstairs to get my own issue of PV( I am a subscriber of PV too but nobody told me that it came home with a post that day) to see it...
And...here it is:

That is all.

Owww, by the way...next Wednesday I have a flight to China :S Have your fingers crossed for me please...I need all the luck in the world to do the best I can!

P.S.: Does anybody need something from there? I accept orders now :) Until this moment I have got so much orders that I would have to rent a shipping container to get everthing (if I will find all ordered stuff) to Slovenia....hehehe, I am joking a little bit :P

Report and climbing again

Well, I've got few E-mails with the questions about my final interview, so I quess it is time to tell (write) some words about it.
I met my future boss 2 Fridays ago and we discussed almost everthing about China thing. After all, we didnt talk in English. I assumed that if I would asked him something like that he would saw me like somebody who is not self-confident. So, that is why I didnt do that.
He proposed me to visit China at the end of June to see if job overthere is what I am expecting.
But last Friday he called me and he asked me if I would come there as soon as I would have time to do that. So, today I finally sent him my "duty" calendar and I think I will go there in next 14 days. And I will spend there 10-14 days to get the filling about the job that I am applying for and to get the close view of China also.
I am very glad that he gave me a chance for close view and for a possibility to say NO if i would not like it.
Today, Bojan, one of my the best friends, gave me Lonely Planet China and Chineese phrase book. He owns that books bacause few years ago he went there to see Chinese's way of living and their's Culture.
I tried to read some Chinese translations and I almost break my tongue while doing it ;) It is really hard language to speak.

Yesterday I went to Kotečnik rock-climbing area to test my right shoulder. More than a month and a half ago I injured it while climbing some serious routes. The injury was so bad that I just couldnt rise my arm more than 20 cm. After month and a half I finally dont feel any pain in my shouder when I load some pressure to it. But, because I didnt want to injure my shoulder again, I climbed just few easy routes. Afterwards I just watched other climebrs and took some pictures of them.