Še isti dan, po samo nekaj urcah spanja z avtom oddrviva proti Skavsta Airport (100km stran). Ker je parkirišče na letališču izjemno drago (40€ za 4 dni :S), 
se odločiva parkirat cca. 5 km stran v majhnem zaselku in nato udarima "pješaka" na letališče...čez drn in strn...js s 15 kilskim rukzakom zadi in nekaj kilskim pivskim trebuhom spredaj (rukzak z nekaj fotografske opreme). Ker sva pozna, poskušama z avtoštopom, vendar neuspešno. Vozniki naju gledajo kot ne vem katero čudo...očitno gori nimajo takšne štoparske tradicije kot je pri nas. Ne preostane nama drugega kot da zadnji kos poti pretečeva. Mene sevede daje obteženost od spredaj in zadaj, tako da tek po Švedski postane kar naporna zadeva. Na srečo na letališko avtobusno postajo prideva ravno še dovolj zgodaj, da kupiva karte za avtobus in se vkrcava nanj.
Tako začneva s prvim delom najinega malega izleta od Skavsta Airporta do Stockholma.
Že nekaj minut po odhodu dobim v roke Lonely Planet: Scandinavian Europe. Baje bi naj js naštudiral Helsinke...Koncentracijo mi uspe imeti na višku le nekaj minut, saj je vožnja in malo spanja terjala svoj davek. Lonelya vtaknem za sedež pred menoj in zaspim v trenutku.
Prebudim se šele v Stockholmu, a mi ni takoj jasno kje sem. Po hitrem postopku se moram "izkrcati" in v hitenju pozabim na Lonelya.
Baje je stal celo 70€, a nekako ne verjamem (kasneje v SLO prek Amazona kupim novega in skupaj s pošiljanjem na Švedsko me stane le 12€!! Baje še ni prispel). Skoraj se resno sporečeva, ko js "pizdim" nad sabo, ona pa mi daje neke moralne nauke v nekem čudnem tonu, ki ga od nje nisem vajen!
V Stockholmu je sevede polno vode z neba in pohitiva direktno v pristanišče, kjer naju že čaka "ladjica". Pravzaprav za klatenje po Stockholmu niti nimava časa...zaradi zgodnjega izplutja ladje.
Nimava kabin, zato sva si primorana najti alternativno ležišče. Pri tem spoznava neko Finko, ki Nevi ponudi prosto ležišče v njeni kabini, js pa sevede sam ostanem v avli pri oknu, kjer si uredim "prijetno" ležišče (samonapihljiva blazina je luksuz!!). Malo se bojim varnostnikov, ki se potikajo naokrog, a se ne zmenio zame. Čez kakšni dve uri odkar sem se ulegel, me v trenutku zbudi "šnofanje" po rukzaku. Bila je Neva, ki se je šele sedaj odpravila spat. Z ono Finko sta se odpravile še v ladijski Disco. Priznam, da sem bil kar užaljen, da mi tega nista povedali. Počutil sem se nekako prevaranega, odrinjenega. Hitro se sprijaznim in zaspim nazaj. Zjutraj pa me prebudijo začud
eni potniki, ki hodijo k oknu gledat v morje. Ne dam se kar tako in še kakšne pol ure poležavam in se ne zmenim zanje.
Tudi Helsinki so ena sama poplava, pa še veter kar precej piha. Hitro se odpravima do Metroja in se odpeljeva do kraja, kjer se je Neva domenila za srečanja z nekim Italijanom (preko Couchsurfing.com), ki živi v Helsinkih. Dobimo se in da nama ključe od stanovanja ter nama opiše kako do tja. Res hitro najdeva stanovanje in tam ostaneva nekaj ur. Nato se z njim zopet dobimo v mestu in gremo skupaj pogledati nekaj zanimivosti.
Proti večeru pa se dobiva z Nevino prijateljico in bivšo sošolko. Pogovarjamo se dolgo v noč. Poslušam zgodice, ki sličijo na kakšno najstniško limonado, ki se dogaja v srednji šoli (kdo je s kom in kdo ni s kom...kdo se je s kom dol dal in kdo ne...heheh....).
Zjutraj se poslovimo in z Nevo se odpravima še malo na potep po Helsinkih, ki res ni veliko mesto.
Čez nekaj ur pa sva že spet na trajektu, tokrat v smeri proti Tallinnu (Estonija), kjer naju že pričakuje...hmmm, pozabil sm njegovo ime...nekdo. Sevede tudi tam dežuje in pravzaprav Tallinna ne vidiva nič. Le nekaj minut ponoči, ko se odpravimo na večerj
o v center mesta. Daje pa občutek, da je zanimivo mesto...tipično za državo iz vzhodnega bloka :)
Zjutraj se kar zgodaj odpraviva naprej. Z avtobusom v Rigo (Latvija). Vmes se celo prikaže nekaj sonca, vendar samo toliko, da ne pozabimo, da še obstaja!
V Rigi v prvih nekaj minutah dobim čudn občutek. Ne vem. Vse mi deluje zelo podobno Balkanu...kot recimo v Srbiji...
A ko se vreme popravi, vse izgleda bolje...lepo mesto, ni kaj. Prav zanimivo. Aja, pri nekem spomeniku celo srečava skupino Slovencev, ki pa naju sploh ne "šljivijo"...čudno. Treba pa je povedati, da so tudi ženske v tem mestu res lepe...to prizna tudi Neva... :)
Na bankomatu dvignem bistveno preveč denarja (celih 355€) zaradi napake pri gledanju menjalnega tečaja.
Dobiva se s Kristino, ki res slabo govori Angle
ško...a nekako se da z njo prav vse zmenit. Malo naju pelje po mestu, potem pa gremo v njeno stanovanje. Živi pravzaprav v podrtiji, bloku, ki se bo vsak čas podrl. A baje ga bodo obnovili...meni ni prav jasno, kaj se da tam obnovit...
Drugo jutro greva peš v mesto in po kar nekaj kilometrih najdeva mesto, kjer bi naj bil avtobus, ki bi naju odpeljal na letališče. A le tega ni od nikoder...ker na isti avtobus čaka tudi neka ženska, se zmenimo, da si delimo stroške za taxi in se odpeljemo z njim.
Ko z letalom prispeva na Skavsta airport, mene čaka še "sprehod" do avtomobila. Ker se Nevi zelo mudi, celotno razdaljo pretečem in do avta prispem v 20 minutah. A žal se avto noče niti odklenit. Razlog? Izpraznil se je akumulator... :(
V bližnji piceriji mi obljubijo avto, le kable s katerim dobiš elektriko iz drugea avtomobila moram najti. Tako hodim od hiše do hiše in zvonim ter prosim za kable. Ne najdem jih. Obupam in se peš odpravim nazaj proti letališču. Vmes še prašam nekoga z BMWjem in začuda celo ima kable v očetovem avtomobilu. A ko želiva priklopiti zadevo, ne najdeva akumulatorjav BMWju....hahaha.
A človek je tako prijazen, da me celo odpelje na letališče.
Ko sva kasneje oba z Nevo pri avtomobilu in se lačna odpraviva na pico v tisto picerijo, naju natakar po "pojedini" preseneti s kabli.
Avto seveda takoj vžge, ko dobi elektriko. Nakar se odpeljeva domov in avto pustiva pred servisom. Naslednje jutro pa Nevi na servisu povedo, da nama je najverjetneje akumulator izpraznil radio, ki je "potuhnjeno" deloval tudi, ko tega nisva hotela!
Nadaljevanje, naslednjič...oblubim, da bo krajše!!!
se odločiva parkirat cca. 5 km stran v majhnem zaselku in nato udarima "pješaka" na letališče...čez drn in strn...js s 15 kilskim rukzakom zadi in nekaj kilskim pivskim trebuhom spredaj (rukzak z nekaj fotografske opreme). Ker sva pozna, poskušama z avtoštopom, vendar neuspešno. Vozniki naju gledajo kot ne vem katero čudo...očitno gori nimajo takšne štoparske tradicije kot je pri nas. Ne preostane nama drugega kot da zadnji kos poti pretečeva. Mene sevede daje obteženost od spredaj in zadaj, tako da tek po Švedski postane kar naporna zadeva. Na srečo na letališko avtobusno postajo prideva ravno še dovolj zgodaj, da kupiva karte za avtobus in se vkrcava nanj.Tako začneva s prvim delom najinega malega izleta od Skavsta Airporta do Stockholma.
Že nekaj minut po odhodu dobim v roke Lonely Planet: Scandinavian Europe. Baje bi naj js naštudiral Helsinke...Koncentracijo mi uspe imeti na višku le nekaj minut, saj je vožnja in malo spanja terjala svoj davek. Lonelya vtaknem za sedež pred menoj in zaspim v trenutku.
Prebudim se šele v Stockholmu, a mi ni takoj jasno kje sem. Po hitrem postopku se moram "izkrcati" in v hitenju pozabim na Lonelya.Baje je stal celo 70€, a nekako ne verjamem (kasneje v SLO prek Amazona kupim novega in skupaj s pošiljanjem na Švedsko me stane le 12€!! Baje še ni prispel). Skoraj se resno sporečeva, ko js "pizdim" nad sabo, ona pa mi daje neke moralne nauke v nekem čudnem tonu, ki ga od nje nisem vajen!
V Stockholmu je sevede polno vode z neba in pohitiva direktno v pristanišče, kjer naju že čaka "ladjica". Pravzaprav za klatenje po Stockholmu niti nimava časa...zaradi zgodnjega izplutja ladje.
Nimava kabin, zato sva si primorana najti alternativno ležišče. Pri tem spoznava neko Finko, ki Nevi ponudi prosto ležišče v njeni kabini, js pa sevede sam ostanem v avli pri oknu, kjer si uredim "prijetno" ležišče (samonapihljiva blazina je luksuz!!). Malo se bojim varnostnikov, ki se potikajo naokrog, a se ne zmenio zame. Čez kakšni dve uri odkar sem se ulegel, me v trenutku zbudi "šnofanje" po rukzaku. Bila je Neva, ki se je šele sedaj odpravila spat. Z ono Finko sta se odpravile še v ladijski Disco. Priznam, da sem bil kar užaljen, da mi tega nista povedali. Počutil sem se nekako prevaranega, odrinjenega. Hitro se sprijaznim in zaspim nazaj. Zjutraj pa me prebudijo začud
eni potniki, ki hodijo k oknu gledat v morje. Ne dam se kar tako in še kakšne pol ure poležavam in se ne zmenim zanje.Tudi Helsinki so ena sama poplava, pa še veter kar precej piha. Hitro se odpravima do Metroja in se odpeljeva do kraja, kjer se je Neva domenila za srečanja z nekim Italijanom (preko Couchsurfing.com), ki živi v Helsinkih. Dobimo se in da nama ključe od stanovanja ter nama opiše kako do tja. Res hitro najdeva stanovanje in tam ostaneva nekaj ur. Nato se z njim zopet dobimo v mestu in gremo skupaj pogledati nekaj zanimivosti.
Proti večeru pa se dobiva z Nevino prijateljico in bivšo sošolko. Pogovarjamo se dolgo v noč. Poslušam zgodice, ki sličijo na kakšno najstniško limonado, ki se dogaja v srednji šoli (kdo je s kom in kdo ni s kom...kdo se je s kom dol dal in kdo ne...heheh....).
Zjutraj se poslovimo in z Nevo se odpravima še malo na potep po Helsinkih, ki res ni veliko mesto.
Čez nekaj ur pa sva že spet na trajektu, tokrat v smeri proti Tallinnu (Estonija), kjer naju že pričakuje...hmmm, pozabil sm njegovo ime...nekdo. Sevede tudi tam dežuje in pravzaprav Tallinna ne vidiva nič. Le nekaj minut ponoči, ko se odpravimo na večerj
o v center mesta. Daje pa občutek, da je zanimivo mesto...tipično za državo iz vzhodnega bloka :)Zjutraj se kar zgodaj odpraviva naprej. Z avtobusom v Rigo (Latvija). Vmes se celo prikaže nekaj sonca, vendar samo toliko, da ne pozabimo, da še obstaja!
V Rigi v prvih nekaj minutah dobim čudn občutek. Ne vem. Vse mi deluje zelo podobno Balkanu...kot recimo v Srbiji...
A ko se vreme popravi, vse izgleda bolje...lepo mesto, ni kaj. Prav zanimivo. Aja, pri nekem spomeniku celo srečava skupino Slovencev, ki pa naju sploh ne "šljivijo"...čudno. Treba pa je povedati, da so tudi ženske v tem mestu res lepe...to prizna tudi Neva... :)
Na bankomatu dvignem bistveno preveč denarja (celih 355€) zaradi napake pri gledanju menjalnega tečaja.
Dobiva se s Kristino, ki res slabo govori Angle
ško...a nekako se da z njo prav vse zmenit. Malo naju pelje po mestu, potem pa gremo v njeno stanovanje. Živi pravzaprav v podrtiji, bloku, ki se bo vsak čas podrl. A baje ga bodo obnovili...meni ni prav jasno, kaj se da tam obnovit...Drugo jutro greva peš v mesto in po kar nekaj kilometrih najdeva mesto, kjer bi naj bil avtobus, ki bi naju odpeljal na letališče. A le tega ni od nikoder...ker na isti avtobus čaka tudi neka ženska, se zmenimo, da si delimo stroške za taxi in se odpeljemo z njim.
Ko z letalom prispeva na Skavsta airport, mene čaka še "sprehod" do avtomobila. Ker se Nevi zelo mudi, celotno razdaljo pretečem in do avta prispem v 20 minutah. A žal se avto noče niti odklenit. Razlog? Izpraznil se je akumulator... :(
V bližnji piceriji mi obljubijo avto, le kable s katerim dobiš elektriko iz drugea avtomobila moram najti. Tako hodim od hiše do hiše in zvonim ter prosim za kable. Ne najdem jih. Obupam in se peš odpravim nazaj proti letališču. Vmes še prašam nekoga z BMWjem in začuda celo ima kable v očetovem avtomobilu. A ko želiva priklopiti zadevo, ne najdeva akumulatorjav BMWju....hahaha.
A človek je tako prijazen, da me celo odpelje na letališče.
Ko sva kasneje oba z Nevo pri avtomobilu in se lačna odpraviva na pico v tisto picerijo, naju natakar po "pojedini" preseneti s kabli.
Avto seveda takoj vžge, ko dobi elektriko. Nakar se odpeljeva domov in avto pustiva pred servisom. Naslednje jutro pa Nevi na servisu povedo, da nama je najverjetneje akumulator izpraznil radio, ki je "potuhnjeno" deloval tudi, ko tega nisva hotela!
Nadaljevanje, naslednjič...oblubim, da bo krajše!!!
V centru Rige, kjer se je končno izkazalo, da tudi na severu sije sonce...
Na trajektu smo potovali s hitrostjo 34 km/h, kar je zame, nevajenega moja, presenetljivo visoka hitrost...
Helsinki...
Polnjene praznega telefona na javnem polnilcu v pristanišču v Tallinnu...
Zaradi obilnega dežja si Neva suši premočene škornje. Fen večkrat pregori (no, njegova varovalka...)
Pri Nevini prijateljici v Helsinkih
Katedrala posvečena ne vem komu sredi Helsinkov...
Najin Italijanski gostitelj v Helsinkih klepeta z Nevo...
Celo na Finskem poznajo Gorenje...
Večerni prizor v Rigi...fotografirano iz avtobusa...
Riga...
Najina gostiteljica v Rigi bi bila prava čveka, če bi znala dobro govoriti angleško...
1 komentar:
Hvala za Lonelyja...ceprav ne bi blo treba. Tako kot sem ti rekla: Ne se sikirat. In da ti ga res ni potrebno kupit. Sem pa dobila starega, odpisanega iz neke ameriske knjiznice..:)) heh ne verjet vsega, kar pise na Amazonu :) Sicer si jih pa ze sam ... vcasih mors mal cuvat zivce.. in se pac ne smes obremenjevat s stvarmi:) - Tudi glede evra gor ali evra dol;)
Objavite komentar