Miklavž že peče in preplezan previs

Včeraj se pelem domov iz službe...seveda je že skor tema zuni (neumn delovni čas...če mene kdo praša) in vidim izredno lepo "projekcijo barv", ki jo je pripravila narava. Stopim po gasu, da čimprej pridem domov. Ko res prispem, pograbim foto torbo in ves lačen odletim na bližnji travnik, da naredim nekaj slikc (glej spodaj). Seveda sem večino "naravne projekcije" že zamudil, a vseeno še vidim zadnji sij iz Miklavževe peči, v kateri peče dobrote za svoj bližnji god. Ob zaključku svetlega dela dneva se seveda zopet jezim na službo, ki nam pobira te lepe trenutke, ki nam jih pripravlja narava.

Zvečer ob 19.00 se odpravim na plezanje. Namesto najavljene gneče, se na plezališču pojaviva samo dva in malo kasneje še eden, ki poskuša plezat v športnih copatih. Ker v rumeni in rdeči smeri že nekaj časa ne vidim več nekega posebnega izziva, se pustim prepričat, da poskusim zlezti modro smer (barve so smeri na naši umetni steni...glej slikco spodaj...pardon, narejena je s telefonom). Seveda sem doma pozabil magnezij in na njegovo pomoč pri sušenju potu na prstih lahko kar pozabim. Ker sem prepričan, da smeri ne bom zlezel, vzamem s seboj samo 5 kompletov (do vrha jih potrebuješ 6...eden je že vpet). Presenetljivo dobro napredujem (še sam se zelo čudim) in kar naenkrat mi zmanjka kompletov. Kolega (ki me varuje spodaj) se jezi name v stilu: "Sm ti reku, da jih vzem več. Vidiš, ko neki pametuješ, da ne boš zmogu...". Obesim se na "štrik", oni drugi fant v športnih copatih pa mi vrže potrebni komplet. Ujamem ga s skoraj neverjenim gibom desne roke nekam na levo stran glave (vse skupaj se dogaja cca. 8m nad tlemi...heheh). Nato nadaljujem in se takoj zaplezam...ker ne morem naprej (nimam nobenega primernega stopa), se moram vrniti kakšnega pol metra nazaj in nadaljujem po drugi strani in z nekaj gibi dosežem vršno vponko. Na moje veliko začudenje sem preplezal do včeraj meni nemogoči previs.
In kakšne so bile posledile? Denarne...plačati sem moral pijačo sevede...heheh.