Sreča v nesreči

Kako matra me čas zadnje čase... :(
Dan preživim v službi do 16.30, potem pa še vedno kaj rihtam in delam, zvečer pa sem lih komaj še sposoben misliti. Zato mi bloganje ne gre prav dobro od rok...

Prejšnjo nedeljo sem se (po hitrem dogovoru v soboto pozno zvečer) odpravil plezat v Avstrijo (okolica Mixnitz-a). Preplezali smo dve smeri z oceno V. Višina prve je bila 130m, druge pa 110m.
Zdaj končno izpolnjem pogoje za pristop k izpitu za mlajšega alpinističnega pripravnika.
Izpit bo menda 12. novembra v Ospu ali kje drugje na Primorskem. Spet zna bit pestro, saj je treba kar nekaj znanja, da izpit opraviš. Se bo treba mal v učne knjige zakopat spet.

Danes sem v službi razbil hladilno-zamrzovalni aparat vreden okoli 300 tisočakov (delam v Gorenju, v razvojnem laboratoriju hladilno-zamrzovalne tehnike). Že sem se prijaznil, da bom ob stimulacijo, ki sem si jo s prizadevnim delom pridobil v zadnjem letu, a sreča je bila tokrat z mano v nesreči, saj so mi ob poročanju o nezgodi povedali (šefovi sevede), da je aparat namenjen za razrez.

Med tem postom zopet dodajam slike iz moje arhive, saj trenutno nimam nič novega. V soboto pa grem, če bo vreme, slikat en slap v deželici pod Uršljo goro (Koroška).
Pa še to: preko interneta sem spoznal dekle z imenom Mihaela. Je plezalka in izredno zanimiva oseba. Upam, da internetni poznanstvo preraste v kaj boljšega in močnejšega.