Pa je šlo...najverjetneje v kakšen koš za smeti

Lokacija: Maribor, Partizanska 13, široki pločnik pred trgovino Terra sport
Čas: 18:20
Dogodek: "Odtujitev" denarnice in črne aktovke
Škoda: cca. 150 EUR
------------------------------------------------------------------------------------
Približno takole bi zgledal napis na filmskem platnu, če bi prejšnji četrtek js nastopal v filmu ;)

Po službi sem se odpeljal naravnost v MB, kjer sem nameraval iti na občni zbor Akademskega Planiniskega Društva Kozjak. Tja sem tudi prispel, vendar z zamudo zaradi zadrževanja na Policijski postaji.
Med obiskom trgovine Terra sport sredi Maribora so mi iz avta ukradli denarnico (iz usnjene jakne vredne cca. 200eur) ter črno aktovko z USB ključem, nekaj dokumenti in banano (pa je šla moja malica)!
Avto je bil parkiran (nepravilno! Hvala policajem, da mi niso napisali še kazni) tik pred trgovino. Ker ena vrata niso bila dovolj odrta, se je avto sam odklenil, js pa tega sevede nisem opazil.
Ker priložnost dela tatu, js pa sem zavestno pustil jakno in aktovko na zadnjem sedežu, je priložnost bila hitro izkoriščena :S
In so šli vsi dokumenti (pa bo šlo kar nekaj časa in denarja za nove!!). Sreča vsaj, da je bil nepridiprav tako neumen, da mi je pustil usnjeno jakno...pha, kreten!
Sicer pa si s "plenom" ne bo mogel kupiti kaj veliko heroina ali kakšne druge droge, saj ni bilo v denarni nič denarja, plačilne kartice pa so bile preklicane v isti minuti.
Vsaka šola nekaj stane, js pa sem se naučil, da v avtu ne smeš pustiti ničesar na vidnem mestu...pa čeprav samo za 5 minut!

Vikend

Bela piramida s Tschadovo na Tursko goro...

Savinjsko sedlo s turnimi smučni...

To je izkupiček preteklega vikenda.
Začelo se je že v petek...s projekcijo filma 7 summits alpinističnega smučarja in alpinista Dava Karničarja in predstavitvijo vzpona na Mt. Vinson (najvišji vrh Antarktike) Marijane Lihteneker ter spominov na njenega moža, Marka Lihtenekerja. Zadeva je odlično uspela, saj je prišlo več kot 200 ljudi in vsi, res vsi, smo bili navdušeni.

V soboto pa sem jo nekaj čez šesto zjutraj že mahal od Doma planincev v Logarski dolini proti Okrešlju...v turnih pancarjih, s smučmi na "rukzaku", notri pa poleg nujnih stvari za v gore pozimi še "gojzarji" in polna fotografska oprema. Nekako blizu 30 kg težka "cula" je bila to.
Na Okrešlju presenečen ugotovim, da sem rabil za pot le 1,5h...kar se mi zdi ob taki obtežitvi in krču v mečih desne noge kar spodoben čas. Upam, da si ne dajem potuhe... :S

Hitro se pripravim za plezarijo (žal nataknem na noge ne ravno tople nogavice...kar se mi obrestuje z bolečinami v prezeblih prstih) in zmečem nepotrebne stvari iz "rukzaka" in že hitimo, Branč, Biba in jaz, proti vstopu v smer Bela piramida.

Po izstopu iz smeri in nadaljevanju v Tschadovi smeri nas gostoljubno pričaka veter, ne najbolj mikaven gostitelj. Puli, v katerega sem oblečen hitro zmrzne in me obda v leden oklep. Ko pod prečko čakam na vrv, se preoblačim in v trenutku, ko sem brez rokavic in imam "rukzak" na strežaj odprt, se name s police nad mano vsuje cel kup snega. Seveda se z veseljem naseli v "rukzak", kjer mi zasuje fotoaparat. Odstranim ga z golimi rokami, kar ima za posledico neobčutljive prste, ki jih ogreje šele rokavica in dlan stisnjena v pest. Kako lepo je spet dobiti prste nazaj ;-)

Prečko preplezam s težavo, saj me motijo dereze, ki škripljejo po skali (malo, pravzaprav nič izkušenj) in pa zamrzjena sončna očala. Skoraj slep sem in napredujem samo s kukanjem preko robov očal (hvala Bibi za sufliranje v prečki in Branču za varovanje). Po prečki do vrha ostane le še kakšnih 100-150 višinskih metrov, ki jih zmorem "na pamet", z iskanjem Brančevih sledi...zopet s kukanjem preko robov očal. Na drugi strani Turske gore pa zatišje, brez vetra, pa še toplo je. Kar nekako domače se počutimo...le sestop s gaženjem preko Turskega žleba nas je še utrujal. Naprej je "gnala" misel na dober pasulj na Okrešlju...;)

V nedeljo pa turno na Savinjskega sedlo. Nekako trd sem bil...ni in ni hotelo steči. Marijano sem lahko gledal samo v hrbet...in še to od daleč. Skoraj gužva je bila gor, potekalo je namreč tekmovanje v turni smuki. Smuka pa odlična...pod sedlom skoraj kot na smučišču. Uživancija!!!

Čez dobro uro pa moja "culica" na ramenih že potuje proti dolini. In zopet komaj čaka, da se znajde spet v gorah.

Biba izkorišča toplo sonce...:)

Mrzla gora

Tekmovalcem se je nekam mudilo...pri Dragici so menda delili pokale...;)

Podelitev priznanj in pokalov najboljšim...

Pokal za najboljšega turnega smučarja...

Konec je!

Za kakšno leto ali dve :)

S čim?
S pripravami na izpit za višji status na področju alpinizma. V soboto smo na Vršiču pokazali svoje znanje in v večini so bili inštruktorji kar zadovoljni z našim znanjem...za kar so nas nagradili s statusom Mlajši pripravnik alpinizma in z nekaj udarci po zadnji plati.
Sam sem fasal 7+1 udarcev z "bičem", ki se tako lepo ovije okoli hlebčkov in pusti lastniku boleče znamenje še kakšen dan ali dva. Seveda se vsak ugovor glede dodeljenega št. udarcev ne izplača, saj člani, podmazani z vsemi mogočimi "žaubami", vsako izusteno besedo spreobrnejo v tvojo škodo. In kakšno kazen ti dodelijo? Dodaten udarec z "bičem" ti da vedeti, da je bolje biti tiho in požreti kakšno besedo ali dve... ;)

Seveda je bilo veselo tudi kasneje, žal pa js nisem nič alkohola pil, ker sem na tabletah (pač posledica gripe).
Naslednji dan pa smo potiskali svoje "mašince" proti Mali Mojstrovki skozi Pripravniško grapo. Sama grapa je bila tako polna ljudi kot kak Merkator v soboto dopoldne. Šele na vrhu mi pade na pamet, da sem doma pozabil polarizator, ki bi še polepšal fotografije že tako lepega dneva.
Pri sestopu se nekaj časa borimo s "coklami" na derezah in smo "fauš" onim, ki se z nasmehom in smučkami na nogah odpeljejo dolini naproti (moje dilce so žal počivale v kotu domače hiše). Kasneje spravimo dereze v nahrbtnike in se "oddrsamo" navzdol in občasno hladimo pretepene riti v snegu...tako, da se po njej peljemo proti dolini.

Kandidata se trudita pod budnim nadzorom "inšpektorja"...

Men se ni smejalo, ko sem "reševal" prijatelja iz ledeniške razpoke... :) Petro pa je zgleda razveselil fotoaparat ;) al pa celo fotograf...hehe, hec ;)


Sprostitev med izvajanjem nalog, ki so nam jih zadajali inštruktorji... :)

Kaj, vodo so nam dali? Uuuuu, to bo padalo po ritah...hehhe....

Kazen za "zločine"...

Pa se dajmo pogret in naložit okol pasu s kovačijo...

Kje si pa sodček zgubil?

Dej, potegni me malo :)

Grega, pozer...;)

A to je že vrh? Gremo naprej?

Aco, ne me pofurat ;)


Tam gor smo bli, ja...