Stikalo je zopet na poziciji SKALA!

Jutri bom tretjič v tem tednu utrujal čez zimo zmehčane "ročice" in jih pridno namakal v, kakšni prepovedani substanci podoben prašek, magnezij ;)
Že v sredo mi je prvič uspelo preplezati smer z oceno 6b, vendar sem pri tem enkrat omahnil kot jabolko, ki mu je črv spodjedel pecelj, saj mi je zdrsnila roka pri vpenjanjanju vrvi v komplet.
Jutri se bo torej zgodil juriš na ocene 6b. Zvečer pa bodo rokce zagotovo spet rahlo boleče.
Prejšnjo nedeljo pa sem v plezališču Kotečnik imel celo "škljocalico" s sabo. Sicer slikce niso bohvekaj (WB sem falil kot že dolgo ne, pa še razmeroma visok ISO sem moral uporabljati zaradi slabe svetlobe), ampak vseen je izpadlo nekaj zanimivih, v času zamrzjenih trenutkov.

Jap, "climberke" so čedna dekleta...sploh če jih v pretežno senčni steni najde z neba poslan žarek topline (sonca)...

Gorazd Hren v smeri z oceno 8a+ (sj to pa sploh ni težko, kje pa ;)...)

Ka te ti delaš? Splezaj že enkrat...sej je samo 8a+...js se že dolgočasim tu...;) (hec...)

A tu gor moram al kaj? Ehhh, ni panike...dva giba pa sm tam!

Severna Triglavska stena in turni smuk Za Cmirom

Prejšnjo soboto popoldne sem se po hitrem postopku in po celodnevnem delu v gozdu odpravil v Severno Triglavsko steno (krajše: Stena), kjer smo se s kolegi namenili preplezati Slovensko smer in nato za Cmirom smučati nazaj v Vrata.
Zvečer smo v Vratih našli zimsko sobo, kjer so že smrčali trije "smrčači", ki nikakor niso bili navdušeni, da se jim bo pridružilo še 6 ljudi. Na koncu je v sobi za 6 spanja potrebnih ljudi spalo kar 9 kot rib zloženih "manglcov". No, bolj smo meditirali kot pa spali.
Ob štirih zjutraj smo se odpravli na pot in še v jutranjem mraku zgrešili vstop v Slovensko smer. Tako je padla odločitev, da se na vrh Stene povzpnemo kar čez Prag. Ta pot pa nam je ponudila nekaj kratkih skalnih skokov. Na enem od njih sta 2 pred mano podrla stopinje in ni mi preostalo drugega, da sem zataknil okel cepina za skalo in si tako poiskati oporo za ravnotežje. Ker sem tega opravila nevešč, sem malce bojazljivo vprašal Branča (bil je pod mano), če bo to držalo. Branč pa neb bil Branč, če ne bi rekel: "Upajmo!" in zlezel malo nižje po skalah mimo mene. Tako mi ni preostalo drugega, da sem zaupal zataknjenemu cepinu in zlezel čez skok.
Na robu stene nas je sevede pričakalo vroče sonce, ki ga nihče od nas ni bil pretirano vesel, saj je napovedovalo težavno smučanje. Smučanje res ni bilo enostavno, ker se je sneg spremenil v "poc", ki ga je bilo treba odrivati po nekaj zavojih s super bolečinami v nekaterih nožnih mišicah. Le tu in tam se je ponudila priložnost za puščanje lepe sledi v obliki kače v snegu...da je zatrepetalo srce od nadušenja, ko si se ustavil in pogledal po pobočju nazaj v brege.
(vrstni red slik je pomešan)

A gremo na Triglav?

Tik pred spustom v dolino.

Spet Triglav pozira...

Na robu Stene.

Staničeva koča z Begunjskim vrhom v ozadju.

Križ, Škrlatica, Rokavi...

Skoraj raj si (smučarski), ti pobočje... :)

Ja, ponavadi sm js na zadnji strani aparata...ne na sprednji ;)

Sicer ponavadi ne objavljam fotografij drugih avtorjev, ampak danes bom naredil izjemo.
Ker mi je nakaj ljudi reklo, da se nikjer na mojih slikah ne vidi kako js plezam, tokrat objavljam nekaj fotografij Branka Ivaneka, ki si je med plezanjem vzel toliko časa, da me je malo poslikal.
Hvala Branč! Upam, da se bom še kdaj lahko nastavlal pred tvojim objektivom ;)

Prvi skok na vstopu v smer Bela piramida

Od blizu se vidijo vse dlake :S Frante, očitno se ti je britvica "skrhala" :D

Na drugi strani Turske gore