Za začetek nekaj o ZDA...

Pozdravljen obiskovalec.

Odločil sem se, da bom tudi jaz objavljal kratke novičke o mojem delu in življenju s pomočjo blogov.
Za začetek pa bom objavil nekaj najboljših fotografij z mojega lanskega potovanja (road trip) po ZDA.

V mesecu juliju leta 2005 smo se štirje neznanci dobili v Seattlu in nato v mesecu dni prepotovali več kot 9000km po zahodnemu delu ZDA.
Z najetim avtomobilom smo prepotovali 9 zveznih držav in obiskali 12 nacionalnih in državnih parkov.
Vsi štirje smo se strinjali, da nam je bil najbolj všečen Arches National Park. Park se nahaja v zvezni državi Utah na nadmorski višini preko 2000 m. Že samo ime parka pove, da se tam nahaja ogromno kamnitih lokov, največji meri med stebroma kar 89m in je s tem svetovni rekorder.
Med drugim smo bili tudi v dolini, kjer si nismo mogli kaj, da si nebi mrmrali znanih melodij Mariconeja, saj so tam posneli nekaj izmed najbolj znanih vesternov.
Zgodilo pa se je tudi nekaj prigod in nezgod. V okolici Antelope Canyon-a smo izgubili ključe avtomobila in samo sreča nam je pomagala, da se nismo scvrli na soncu.
V Yosemite National Park pa nam je kljub upoštevanju navodil rangerjev v avto (med spanjem v slovitem kampu Camp 4) poskušal vdreti medved. Ta mrcina nam je onemogočila, da bi
nadaljevali z ogledom prečudovitega parka, ki ga kot ogromen vojak straži mogočna stena El Capitana.
V parku Death Valley smo se soočili z največjo krizo na celem "izletu", saj je sonce poskrbelo, da smo namerili neverjetnih 50°C. Samo misliš si lahko, koliko nam je prijal led, ki smo ga kupili na edini črpalki v dolini, pa čeprav smo se ob prvem stiku z Ameriko čudili, ker so ljudje v trgovinah kupovali led. Ob postankih je dobesedno smrdelo po gumi. Asfalt in betumen v njegovih razpokah je bil mehak kot "puter", ki smo ga pozabili dati v hladilnik.
Zagotovo pa je razočaral Grand Canyon. Grand Canyon je samo luknja, ki jo je v miljonih letih izdolbla reka Colorado. Če k temu bolj ali manj znanemu pojavu erozije dodaš še dim in slabo vidljivost zaradi bližnjih požarov, ugotoviš, da ni tam veliko zanimivih stvari. Smo pa tam po pol mesca spet lahko slišali slovensko govorico iz ust nekoga, ki ni bil zraven nas. Srečali smo namreč tri Mariborčane, enega tipa in dve spedenani dekleti v štiklah...hehe, sevede so kot miljoni turistov plačali mastne dnarce, da so jih na rob te luknje pripeljali iz zabavljaškega Las Vegasa.
Las Vegas district je edina ulica v ZDA (poleg še ene v Atlanta City-u), kjer lahko brez težav s policijo piješ alkohol med pohajkovanjem po njej. Seveda smo po tradicionalni slovenski navadi pitja alkohola z veseljem to dejstvo izkoristili. Priznam, da Smirnofa še dolgo ne bom mogel niti pogledati, kaj šele povohati...:)
Presenetilo pa je mesto San Francisco. Neverjeten kraj z hribčki in dolincami, noro sceno in slovitim mostom Golden Gate. Resda naj je malo zeblo na tistih 17°C, vendar se mi je za vedno vtisnil v spomin.
Žal pa se je v tem mestu tudi končala zgodba o naši skupni poti. Dva izmed "izletniške" druščine sva z letalom od tu odfrčala proti Evropi, druga polovica ekipe pa je z avtom nadaljevala pot do Seattla, kjer sta morali oddati najeti avto.
Društvo deklet, lepo je bilo, upam, da bo čez 34 let še boljše, ko se dobimo pri Robovem vodnjaku v Ljubljani in se spet skupaj odpravimo na ponovitev "izleta" po ZDA.
Naj živi backpakerstvo in road trip!!!

Več fotografij se najdeš s klikom na tole povezavo: <klik>.