I was flying today! I want more...

Yesterday, my friend Oki invited me to go with him up in the air today...to fly with his father's ultra light plane.
Of course, I couldn't refuse that offer.
In the morning we checked weather conditions (clear, no wind), so we sat in the car and went to the Slovenj Gradec Airport.
First we had to check all vital components of a plane then we embark into the cockpit. Oki performed starting procedures and after warming the engine we were airborn in about 15 seconds.
First we were flying in the direction to my home village to see my house from the air, then we continue to Šoštanj and Velenje, then to see Celje from the air. Afterwards we followed Savinja river upstream to Mozirje, Ljubno...Then we entered in area above Logarska valley. We admired the beauty of our mountains.
We were so enthusiastic that we almost enetered Austrian air space by mistake...in that case we would probably get an escort of an Austrian army fighters.
We flew parallel to Olševa summit (but on Slovenian side) to get to Črna na Koroškem, Žerjav, Mežica and Ravne na Koroškem. Then just over the little hill and we saw Drava river and Dravograd city. From there is just minute or two to Slovenj Gradec and from there it takes few minutes to safe landing at Slovenj Gradec Airport.
As you can see in the title of this post, I enjoyed this flight very much although it was occasionaly quite bumpy due to north-east wind which was blowing at heights (on the south-west faces of the hills air expands and develops lots of turbulences).
Oki, I want some more ;) Hehehe... Thanks for today!!

Ohh, pictures are not very good because I couldn't use my polarizer...the windshield and all other windows on the plane are made from polycarbonate glass and if I tried to take a photo with polarizer on, I got strange and ugly rainbow on the pic.... :(

what a nice little plane ;)


Oki is checking vital parts of a plane


Oki-Maverick before taking off


My home village-my house is fourth one from the bottom at the left part of the picture


Castle of Celje over Savinja river


Mountain Oljka and church on it




Wing of an airplane


Oki is mounting a pole to pull the plane in the hangar

The last part of Scandinavian "adventure"

Ohh, it's a record...yes, I have a personal record in time I needed to "compile" new post :( Sorry for that delay. Well, I couldn't prepare myself to do it. But now I have passed this crisis!
I still owe you the end of a Sweedish trip story. It goes like this:
After we got back from our "little" trip, I spent a day or two (don't remember really) at Neva's University Campus. Then I decided for a small road trip to the Gjovik to visit an old friend Marte(we worked together in Gorenje few years ago). Neva borrowed me her car and in the morning I started to drive. It took me 10 hours to get there (about 700km away). The reason for such a long driving time was in regional roads I mainly used to get there. The speed limit at Norway on those roads is 80km/h.
It was so great to see Marte after 3 years (I think). We had some really good conversations (lots of stuff happened in last three years).
Next day I went to visit Lillehammer where the winter Olympic games were happening in 1994.
Lillehammer is a small city, nothing special. I went on a little hike from town center to nearby hill to see ski jumping center. It's somehow big ski jump, but incomparable to the ski jump we have at Planica. But it is in so much better shape ;) Slovenians know what I mean ;)
I also visited the largest underground hall which has been excavated to provide proper ice hall for Olympic games ice-hockey tournament.
In the evening Marte and her friend Rebecca prepared delicious baked rabbit. They also invited one of their friend (I have forgotten his name) to join us.
The following day (in the afternoon) we (Marte, Rebecca, their Asian friend-I have also forgotten his name and from where he is, and I) went to the small lake where we started a fire and then we bbq some frankfurters and basic bread. It was nice to sit in around fire without being afraid someone would catch you while doing this. In Slovenia is prohibited to start a fire on a land of which you aren't owner.
That is mainly all about trip to Norway.
Next morning I stared driving to the Neva's place (Linkoping) and in the middle of next night to the Skavsta airport (by bus) and then through London to Maribor by plane (RyanAir).
Have fun.
P.S.: Click here to find more photos!

Lutheran church at Gjovik.


Wooden houses are very common at Norway.


Entrance to Gjovik's ice-hockey hall - the biggest undeground hall on world.


Lots of birch's leaf in the water.


Duck at the marine at Gjovik.


Ski jumper preparing himself before actual jump.


Lillehammer city.





Bale of hay at the field.


Kid excited by pigeons.


Preparing sticks for bbq.


Barbacuing...delicious...food and scene!


At Slovenia we don't know such traffic signs ;)




Birch trees are very common trees up there ;)





When I got back home, GPS was showing how much km I have covered with car at this trip.


Flag of Norway.

Skandinavija in Baltik - 2. del

Še isti dan, po samo nekaj urcah spanja z avtom oddrviva proti Skavsta Airport (100km stran). Ker je parkirišče na letališču izjemno drago (40€ za 4 dni :S), se odločiva parkirat cca. 5 km stran v majhnem zaselku in nato udarima "pješaka" na letališče...čez drn in strn...js s 15 kilskim rukzakom zadi in nekaj kilskim pivskim trebuhom spredaj (rukzak z nekaj fotografske opreme). Ker sva pozna, poskušama z avtoštopom, vendar neuspešno. Vozniki naju gledajo kot ne vem katero čudo...očitno gori nimajo takšne štoparske tradicije kot je pri nas. Ne preostane nama drugega kot da zadnji kos poti pretečeva. Mene sevede daje obteženost od spredaj in zadaj, tako da tek po Švedski postane kar naporna zadeva. Na srečo na letališko avtobusno postajo prideva ravno še dovolj zgodaj, da kupiva karte za avtobus in se vkrcava nanj.
Tako začneva s prvim delom najinega malega izleta od Skavsta Airporta do Stockholma.
Že nekaj minut po odhodu dobim v roke Lonely Planet: Scandinavian Europe. Baje bi naj js naštudiral Helsinke...Koncentracijo mi uspe imeti na višku le nekaj minut, saj je vožnja in malo spanja terjala svoj davek. Lonelya vtaknem za sedež pred menoj in zaspim v trenutku. Prebudim se šele v Stockholmu, a mi ni takoj jasno kje sem. Po hitrem postopku se moram "izkrcati" in v hitenju pozabim na Lonelya.
Baje je stal celo 70€, a nekako ne verjamem (kasneje v SLO prek Amazona kupim novega in skupaj s pošiljanjem na Švedsko me stane le 12€!! Baje še ni prispel). Skoraj se resno sporečeva, ko js "pizdim" nad sabo, ona pa mi daje neke moralne nauke v nekem čudnem tonu, ki ga od nje nisem vajen!
V Stockholmu je sevede polno vode z neba in pohitiva direktno v pristanišče, kjer naju že čaka "ladjica". Pravzaprav za klatenje po Stockholmu niti nimava časa...zaradi zgodnjega izplutja ladje.

Nimava kabin, zato sva si primorana najti alternativno ležišče. Pri tem spoznava neko Finko, ki Nevi ponudi prosto ležišče v njeni kabini, js pa sevede sam ostanem v avli pri oknu, kjer si uredim "prijetno" ležišče (samonapihljiva blazina je luksuz!!). Malo se bojim varnostnikov, ki se potikajo naokrog, a se ne zmenio zame. Čez kakšni dve uri odkar sem se ulegel, me v trenutku zbudi "šnofanje" po rukzaku. Bila je Neva, ki se je šele sedaj odpravila spat. Z ono Finko sta se odpravile še v ladijski Disco. Priznam, da sem bil kar užaljen, da mi tega nista povedali. Počutil sem se nekako prevaranega, odrinjenega. Hitro se sprijaznim in zaspim nazaj. Zjutraj pa me prebudijo začudeni potniki, ki hodijo k oknu gledat v morje. Ne dam se kar tako in še kakšne pol ure poležavam in se ne zmenim zanje.

Tudi Helsinki so ena sama poplava, pa še veter kar precej piha. Hitro se odpravima do Metroja in se odpeljeva do kraja, kjer se je Neva domenila za srečanja z nekim Italijanom (preko Couchsurfing.com), ki živi v Helsinkih. Dobimo se in da nama ključe od stanovanja ter nama opiše kako do tja. Res hitro najdeva stanovanje in tam ostaneva nekaj ur. Nato se z njim zopet dobimo v mestu in gremo skupaj pogledati nekaj zanimivosti.

Proti večeru pa se dobiva z Nevino prijateljico in bivšo sošolko. Pogovarjamo se dolgo v noč. Poslušam zgodice, ki sličijo na kakšno najstniško limonado, ki se dogaja v srednji šoli (kdo je s kom in kdo ni s kom...kdo se je s kom dol dal in kdo ne...heheh....).

Zjutraj se poslovimo in z Nevo se odpravima še malo na potep po Helsinkih, ki res ni veliko mesto.

Čez nekaj ur pa sva že spet na trajektu, tokrat v smeri proti Tallinnu (Estonija), kjer naju že pričakuje...hmmm, pozabil sm njegovo ime...nekdo. Sevede tudi tam dežuje in pravzaprav Tallinna ne vidiva nič. Le nekaj minut ponoči, ko se odpravimo na večerjo v center mesta. Daje pa občutek, da je zanimivo mesto...tipično za državo iz vzhodnega bloka :)
Zjutraj se kar zgodaj odpraviva naprej. Z avtobusom v Rigo (Latvija). Vmes se celo prikaže nekaj sonca, vendar samo toliko, da ne pozabimo, da še obstaja!
V Rigi v prvih nekaj minutah dobim čudn občutek. Ne vem. Vse mi deluje zelo podobno Balkanu...kot recimo v Srbiji...
A ko se vreme popravi, vse izgleda bolje...lepo mesto, ni kaj. Prav zanimivo. Aja, pri nekem spomeniku celo srečava skupino Slovencev, ki pa naju sploh ne "šljivijo"...čudno. Treba pa je povedati, da so tudi ženske v tem mestu res lepe...to prizna tudi Neva... :)

Na bankomatu dvignem bistveno preveč denarja (celih 355€) zaradi napake pri gledanju menjalnega tečaja.
Dobiva se s Kristino, ki res slabo govori Angleško...a nekako se da z njo prav vse zmenit. Malo naju pelje po mestu, potem pa gremo v njeno stanovanje. Živi pravzaprav v podrtiji, bloku, ki se bo vsak čas podrl. A baje ga bodo obnovili...meni ni prav jasno, kaj se da tam obnovit...

Drugo jutro greva peš v mesto in po kar nekaj kilometrih najdeva mesto, kjer bi naj bil avtobus, ki bi naju odpeljal na letališče. A le tega ni od nikoder...ker na isti avtobus čaka tudi neka ženska, se zmenimo, da si delimo stroške za taxi in se odpeljemo z njim.

Ko z letalom prispeva na Skavsta airport, mene čaka še "sprehod" do avtomobila. Ker se Nevi zelo mudi, celotno razdaljo pretečem in do avta prispem v 20 minutah. A žal se avto noče niti odklenit. Razlog? Izpraznil se je akumulator... :(
V bližnji piceriji mi obljubijo avto, le kable s katerim dobiš elektriko iz drugea avtomobila moram najti. Tako hodim od hiše do hiše in zvonim ter prosim za kable. Ne najdem jih. Obupam in se peš odpravim nazaj proti letališču. Vmes še prašam nekoga z BMWjem in začuda celo ima kable v očetovem avtomobilu. A ko želiva priklopiti zadevo, ne najdeva akumulatorjav BMWju....hahaha.
A človek je tako prijazen, da me celo odpelje na letališče.
Ko sva kasneje oba z Nevo pri avtomobilu in se lačna odpraviva na pico v tisto picerijo, naju natakar po "pojedini" preseneti s kabli.
Avto seveda takoj vžge, ko dobi elektriko. Nakar se odpeljeva domov in avto pustiva pred servisom. Naslednje jutro pa Nevi na servisu povedo, da nama je najverjetneje akumulator izpraznil radio, ki je "potuhnjeno" deloval tudi, ko tega nisva hotela!

Nadaljevanje, naslednjič...oblubim, da bo krajše!!!

V centru Rige, kjer se je končno izkazalo, da tudi na severu sije sonce...

Na trajektu smo potovali s hitrostjo 34 km/h, kar je zame, nevajenega moja, presenetljivo visoka hitrost...

Helsinki...

Polnjene praznega telefona na javnem polnilcu v pristanišču v Tallinnu...

Zaradi obilnega dežja si Neva suši premočene škornje. Fen večkrat pregori (no, njegova varovalka...)

Pri Nevini prijateljici v Helsinkih

Katedrala posvečena ne vem komu sredi Helsinkov...

Najin Italijanski gostitelj v Helsinkih klepeta z Nevo...

Celo na Finskem poznajo Gorenje...

Večerni prizor v Rigi...fotografirano iz avtobusa...

Riga...

Najina gostiteljica v Rigi bi bila prava čveka, če bi znala dobro govoriti angleško...

Skandinavija in Baltik - 1. del

• 3500 prevoženih kilometrov, med vožnjo pa jaz za volanom,
• 3×vožnja s trajektom in
• trije (3) poleti z letalom.

Tistega lepega petkovega dneva sem se po utrujajoči službi usedel v popolnoma novi KIA CEE'D in se podal na skoraj 2000km dolgo vožnjo do Švedskega mesta Linkoping (baje se to prebere Linšoping; nad onim Ojem sta dve črni piki).

V prvem popoldnevu sem se zapeljal so Stuttgarta, kjer sem pri stricu malo zadremal in se nakaj uric za tem (ob 5ih zjutraj) odpravil naprej proti Rostocku. Rostock je bolj ali manj najsevernejša točka Nemčije in od tu je mogoče potovali le še po vodi. Samo to in edino to je razlog, da se vkrcam na trajekt in upam, da bom med brezkrbno vožnjo (s hitrostjo 35km/h, kar se mi zdi presenetljivo hitro) lahko kaj zaspal. A to so le sanje, ki pa jih nisem dosanjal. Zaradi močnega vetra se "čoln" ziba kot zibelka v kateri želi mati uspavati svojega otroka. A jaz pač nisem več otrok, ladja ni zibelka in veter ni skrbna mati. Ne morem in ne morem zaspati. V ladijski restavraciji, na treh stolih nikakor ne najdem pravega položaja za osvežujoči spanec.

Po 5 in pol urah "morečega" in dolgočasnega zibanja se ladja končno parkira v Trelleborgu, Švedskemu pristanišču. Po opravljenih carinskih formalnostih (beri: Carinik: "Slovenia, ja kje je pa to?" Jaz: "Članica EUja, tam pri Italiji, Avstriji in Madžarski.! Carinik: "Aaa, v EU...zanimivo! Kam pa greste? Študirat?" Jaz: "Ne, na obisk k prijateljici"). In to je bilo vse. Ko bi le vedel, da sem imel v prtljažniku 7 litrov vodke, ki je samo čakala, da jo pokupijo zelo dragega (pri njih) alkohola željni "Sveni" in "Inge" :D

Po prvih nekaj kilometrih vožnje po Švedskem me presenetijo nizke omejitve (70 km/h zunaj naselij, 110 km/h na avtocestah). Ker je prometa malo in ker je ura pozna, mi stopalo pogostokrat uide in kar nekajkrat se moram potruditi, da umaknem nogo s pedala tako, da hitrost ponovno pade v okolico številke 110. Mja, no, mogoče se mi je to dogajalo zaradi uporabe leve noge za pritiskanje na stopalko za plin. Desna je bila namreč od "silnega", no, predsvem dologtrajnega tiščanja na plin že napol odrevenela. Seveda po vsem tem času preživetem za volanom tudi rita ni povsem normalna...prekladam se po "zicu" kot bi sedel na kupu črepinj. Ker je ura že pozna in noč temna, zaspanost premagujem z zelo, zelo glasno glasbo ketero spremljam tudi jst s svojim "izjemno dobrim" vokalom (beri: dretjem), ter z občasno odprtimi okni in temperaturo v notranjosti, ki ni prav veliko višja kot pa ona na zunanji strani avtomobila. Številka, ki prikazuje vrednost zunanje temparature, me ustrahuje s svojo pojavo na armaturni plošči. Od začetka kaže 5°C, do mojega cilja pa se spusti do vrednosti 3°C. Ker imam s sabo bolj klaverno obleko, se tolažim s tem, da je ura dve (2) zjutraj in da je podnevi gotovo topleje. Veter, ki močno brije, ni ravno v tolažbo. Pravzaprav zaradi njega vijugam po ravni avtocesti tako kot bi se vozil po precej ovinkasti cesti...kot bi sledil reklami za znane pnevmatike: Fun is not a straight line!

Ko po približno 33h in 30min vožnje pripeljem do prve table na kateri je zapisana oddaljenost do Linkopinga, mojega cilja, se ustavim kar na avtocesti (sevede na odstavnemu pasu), in skozi stransko okno fotografiram tablo...celih 1950km sem jo iskal in končno našel. Ko ob treh (3) zjutraj prispem do Nevinega stanovanja (Garmin se je zmotil za celih 300m, ampak predvsem zaradi napačne hišne številke, ki sem jo vstavil!!). Neva je seveda navdušena nad avtomobilom in mene ne uspe niti pozdraviti. Pravzaprav me skoraj nažene iz avtomobila in se vsede vanj med pritoževanjem nad drobtinami, ki so padle s sendviča, ki sem ga pojedel med vožnjo. Med navdušenjem in pritiskanjem raznih gumbov se pokvari radio, kar pa v tistem trenutku še ne veva. Pravzaprav se ne zavedava kakšne posledice bo to imelo...

O tem pa naslednjič ;)

Kmalu bo...

Urejam slike in tekst...da vam najbolje prikažem vse dogodivščine iz Skandinavije in Baltika...upam, da bo čimprej!!

Švedska, Norveška, Finska, Estonija

V petek rečem: >>Nasvidenje, Slovenija. Se vidimo 27. septembra.<<
Odpotoval bom na Švedsko na 11 dnevni obisk k dolgoletni prijateljici Nevi Lepoša, ki študira tam. Potoval bom z njenim novim avtomobilo Kio Cee'd, nazaj pa priletim z Ryanairom. Pri vožnji se bom orientiral s pomočjo izposojenega Garmina Nuvi 660 (hvala Andreju Lubeju). Do Linkopinga, kjer živi Neva bom naredil okoli 1900km, pri tem pa se bom 7 ur vozil s trajektom.
Gori pa bova z Nevo obiskala nekaj najsevernejših evropskih držav!
Foto poročilo sledi, ko pridem nazaj.
Se vidimo, no beremo!