Prikaz objav z oznako hribi potepanja in plezanje. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako hribi potepanja in plezanje. Pokaži vse objave

četrtek, avgust 16, 2007

Krofička

Dolgo se nisem javil in nič napisal. Imam kar nekaj pripravljenih prispevkov (tekst), vendar pa še ni slikc za objavit, zato z njimi še čakam. Dolžan sem vam Kitajsko, Bavšico, nekaj plezarije in še kaj...
Tudi danes bom kratek, ker ni časa. Napišem sam nekaj o nedeljskem "izletu" na Krofičko.
S Grmovo Silvo sva nameravala it splezat smer Beli steber (V+) v Rjavčki vrh, vendar sva zaradi "poplave" (beri: dež, dež in dež) spremenila svoj cilj in poletela na Krofičko po klasični poti. Od doma panincev sva do vrha Krofičke (2083 m.n.v.) potrebovala le 2h10min. Ja, dobri 2h za 1246 višinskih metrov. To je skoraj 600m/h. Kar konkreten tempo sva imela in sva bila oba presenečena, ko sva na vrhu pogledala na uro. Na vrhu je pa bilo precej mrzlo in nanju je oba kar hitro zazeblo, vendar sva se vseeno na vrhu zadržala skoraj eno uro.
Silva je tako in tako en sam smeh. To si lahko pogledate v temule filmčku posnetem z mojim fotoaparatom. Aja, pa vid se tud, kok je blo mrzlo gori!

Med povratkom sva se ustavila še v Lučah, kjer so bili Lučki dnevi in tam "zabluzila" 1h. Med vožnjo pa sva malo naprej od Luč pobrala dva štoparja, Slovakinjo in Čeha. Par je potoval po Sloveniji in ker sta bila prav zanimiva sva ju zategnila do avtoceste in jima razložila vse kar se splača videt v SLO. Prav z veseljem sem spet govoril angleščino, angleščino brez tehničnih izrazov...za razliko od angleščine s katero sem se matral na Kitajskem!
Ker Silva ni poznala večini zelo znanega Albanskega sladoleda iz slaščičarne Ohrid v Velenju, sem jo sevede zapeljal v Velenje na sladoled. In res je priznala, da je zelo zelo dober!!

torek, junij 05, 2007

Report and climbing again

Well, I've got few E-mails with the questions about my final interview, so I quess it is time to tell (write) some words about it.
I met my future boss 2 Fridays ago and we discussed almost everthing about China thing. After all, we didnt talk in English. I assumed that if I would asked him something like that he would saw me like somebody who is not self-confident. So, that is why I didnt do that.
He proposed me to visit China at the end of June to see if job overthere is what I am expecting.
But last Friday he called me and he asked me if I would come there as soon as I would have time to do that. So, today I finally sent him my "duty" calendar and I think I will go there in next 14 days. And I will spend there 10-14 days to get the filling about the job that I am applying for and to get the close view of China also.
I am very glad that he gave me a chance for close view and for a possibility to say NO if i would not like it.
Today, Bojan, one of my the best friends, gave me Lonely Planet China and Chineese phrase book. He owns that books bacause few years ago he went there to see Chinese's way of living and their's Culture.
I tried to read some Chinese translations and I almost break my tongue while doing it ;) It is really hard language to speak.

Yesterday I went to Kotečnik rock-climbing area to test my right shoulder. More than a month and a half ago I injured it while climbing some serious routes. The injury was so bad that I just couldnt rise my arm more than 20 cm. After month and a half I finally dont feel any pain in my shouder when I load some pressure to it. But, because I didnt want to injure my shoulder again, I climbed just few easy routes. Afterwards I just watched other climebrs and took some pictures of them.









petek, april 27, 2007

Stikalo je zopet na poziciji SKALA!

Jutri bom tretjič v tem tednu utrujal čez zimo zmehčane "ročice" in jih pridno namakal v, kakšni prepovedani substanci podoben prašek, magnezij ;)
Že v sredo mi je prvič uspelo preplezati smer z oceno 6b, vendar sem pri tem enkrat omahnil kot jabolko, ki mu je črv spodjedel pecelj, saj mi je zdrsnila roka pri vpenjanjanju vrvi v komplet.
Jutri se bo torej zgodil juriš na ocene 6b. Zvečer pa bodo rokce zagotovo spet rahlo boleče.
Prejšnjo nedeljo pa sem v plezališču Kotečnik imel celo "škljocalico" s sabo. Sicer slikce niso bohvekaj (WB sem falil kot že dolgo ne, pa še razmeroma visok ISO sem moral uporabljati zaradi slabe svetlobe), ampak vseen je izpadlo nekaj zanimivih, v času zamrzjenih trenutkov.

Jap, "climberke" so čedna dekleta...sploh če jih v pretežno senčni steni najde z neba poslan žarek topline (sonca)...
Gorazd Hren v smeri z oceno 8a+ (sj to pa sploh ni težko, kje pa ;)...)

Ka te ti delaš? Splezaj že enkrat...sej je samo 8a+...js se že dolgočasim tu...;) (hec...)

A tu gor moram al kaj? Ehhh, ni panike...dva giba pa sm tam!

torek, april 24, 2007

Severna Triglavska stena in turni smuk Za Cmirom

Prejšnjo soboto popoldne sem se po hitrem postopku in po celodnevnem delu v gozdu odpravil v Severno Triglavsko steno (krajše: Stena), kjer smo se s kolegi namenili preplezati Slovensko smer in nato za Cmirom smučati nazaj v Vrata.
Zvečer smo v Vratih našli zimsko sobo, kjer so že smrčali trije "smrčači", ki nikakor niso bili navdušeni, da se jim bo pridružilo še 6 ljudi. Na koncu je v sobi za 6 spanja potrebnih ljudi spalo kar 9 kot rib zloženih "manglcov". No, bolj smo meditirali kot pa spali.
Ob štirih zjutraj smo se odpravli na pot in še v jutranjem mraku zgrešili vstop v Slovensko smer. Tako je padla odločitev, da se na vrh Stene povzpnemo kar čez Prag. Ta pot pa nam je ponudila nekaj kratkih skalnih skokov. Na enem od njih sta 2 pred mano podrla stopinje in ni mi preostalo drugega, da sem zataknil okel cepina za skalo in si tako poiskati oporo za ravnotežje. Ker sem tega opravila nevešč, sem malce bojazljivo vprašal Branča (bil je pod mano), če bo to držalo. Branč pa neb bil Branč, če ne bi rekel: "Upajmo!" in zlezel malo nižje po skalah mimo mene. Tako mi ni preostalo drugega, da sem zaupal zataknjenemu cepinu in zlezel čez skok.
Na robu stene nas je sevede pričakalo vroče sonce, ki ga nihče od nas ni bil pretirano vesel, saj je napovedovalo težavno smučanje. Smučanje res ni bilo enostavno, ker se je sneg spremenil v "poc", ki ga je bilo treba odrivati po nekaj zavojih s super bolečinami v nekaterih nožnih mišicah. Le tu in tam se je ponudila priložnost za puščanje lepe sledi v obliki kače v snegu...da je zatrepetalo srce od nadušenja, ko si se ustavil in pogledal po pobočju nazaj v brege.
(vrstni red slik je pomešan)

A gremo na Triglav?
Tik pred spustom v dolino.
Spet Triglav pozira...
Na robu Stene.
Staničeva koča z Begunjskim vrhom v ozadju.
Križ, Škrlatica, Rokavi...


Skoraj raj si (smučarski), ti pobočje... :)

četrtek, april 05, 2007

Ja, ponavadi sm js na zadnji strani aparata...ne na sprednji ;)

Sicer ponavadi ne objavljam fotografij drugih avtorjev, ampak danes bom naredil izjemo.
Ker mi je nakaj ljudi reklo, da se nikjer na mojih slikah ne vidi kako js plezam, tokrat objavljam nekaj fotografij Branka Ivaneka, ki si je med plezanjem vzel toliko časa, da me je malo poslikal.
Hvala Branč! Upam, da se bom še kdaj lahko nastavlal pred tvojim objektivom ;)


Prvi skok na vstopu v smer Bela piramida






Od blizu se vidijo vse dlake :S Frante, očitno se ti je britvica "skrhala" :D


Na drugi strani Turske gore

ponedeljek, marec 12, 2007

Vikend

Bela piramida s Tschadovo na Tursko goro...
Savinjsko sedlo s turnimi smučni...

To je izkupiček preteklega vikenda.
Začelo se je že v petek...s projekcijo filma 7 summits alpinističnega smučarja in alpinista Dava Karničarja in predstavitvijo vzpona na Mt. Vinson (najvišji vrh Antarktike) Marijane Lihteneker ter spominov na njenega moža, Marka Lihtenekerja. Zadeva je odlično uspela, saj je prišlo več kot 200 ljudi in vsi, res vsi, smo bili navdušeni.

V soboto pa sem jo nekaj čez šesto zjutraj že mahal od Doma planincev v Logarski dolini proti Okrešlju...v turnih pancarjih, s smučmi na "rukzaku", notri pa poleg nujnih stvari za v gore pozimi še "gojzarji" in polna fotografska oprema. Nekako blizu 30 kg težka "cula" je bila to.
Na Okrešlju presenečen ugotovim, da sem rabil za pot le 1,5h...kar se mi zdi ob taki obtežitvi in krču v mečih desne noge kar spodoben čas. Upam, da si ne dajem potuhe... :S

Hitro se pripravim za plezarijo (žal nataknem na noge ne ravno tople nogavice...kar se mi obrestuje z bolečinami v prezeblih prstih) in zmečem nepotrebne stvari iz "rukzaka" in že hitimo, Branč, Biba in jaz, proti vstopu v smer Bela piramida.

Po izstopu iz smeri in nadaljevanju v Tschadovi smeri nas gostoljubno pričaka veter, ne najbolj mikaven gostitelj. Puli, v katerega sem oblečen hitro zmrzne in me obda v leden oklep. Ko pod prečko čakam na vrv, se preoblačim in v trenutku, ko sem brez rokavic in imam "rukzak" na strežaj odprt, se name s police nad mano vsuje cel kup snega. Seveda se z veseljem naseli v "rukzak", kjer mi zasuje fotoaparat. Odstranim ga z golimi rokami, kar ima za posledico neobčutljive prste, ki jih ogreje šele rokavica in dlan stisnjena v pest. Kako lepo je spet dobiti prste nazaj ;-)

Prečko preplezam s težavo, saj me motijo dereze, ki škripljejo po skali (malo, pravzaprav nič izkušenj) in pa zamrzjena sončna očala. Skoraj slep sem in napredujem samo s kukanjem preko robov očal (hvala Bibi za sufliranje v prečki in Branču za varovanje). Po prečki do vrha ostane le še kakšnih 100-150 višinskih metrov, ki jih zmorem "na pamet", z iskanjem Brančevih sledi...zopet s kukanjem preko robov očal. Na drugi strani Turske gore pa zatišje, brez vetra, pa še toplo je. Kar nekako domače se počutimo...le sestop s gaženjem preko Turskega žleba nas je še utrujal. Naprej je "gnala" misel na dober pasulj na Okrešlju...;)

V nedeljo pa turno na Savinjskega sedlo. Nekako trd sem bil...ni in ni hotelo steči. Marijano sem lahko gledal samo v hrbet...in še to od daleč. Skoraj gužva je bila gor, potekalo je namreč tekmovanje v turni smuki. Smuka pa odlična...pod sedlom skoraj kot na smučišču. Uživancija!!!

Čez dobro uro pa moja "culica" na ramenih že potuje proti dolini. In zopet komaj čaka, da se znajde spet v gorah.



Biba izkorišča toplo sonce...:)


Mrzla gora


Tekmovalcem se je nekam mudilo...pri Dragici so menda delili pokale...;)






Podelitev priznanj in pokalov najboljšim...

Pokal za najboljšega turnega smučarja...

četrtek, marec 08, 2007

Konec je!

Za kakšno leto ali dve :)
S čim?
S pripravami na izpit za višji status na področju alpinizma. V soboto smo na Vršiču pokazali svoje znanje in v večini so bili inštruktorji kar zadovoljni z našim znanjem...za kar so nas nagradili s statusom Mlajši pripravnik alpinizma in z nekaj udarci po zadnji plati.
Sam sem fasal 7+1 udarcev z "bičem", ki se tako lepo ovije okoli hlebčkov in pusti lastniku boleče znamenje še kakšen dan ali dva. Seveda se vsak ugovor glede dodeljenega št. udarcev ne izplača, saj člani, podmazani z vsemi mogočimi "žaubami", vsako izusteno besedo spreobrnejo v tvojo škodo. In kakšno kazen ti dodelijo? Dodaten udarec z "bičem" ti da vedeti, da je bolje biti tiho in požreti kakšno besedo ali dve... ;)

Seveda je bilo veselo tudi kasneje, žal pa js nisem nič alkohola pil, ker sem na tabletah (pač posledica gripe).
Naslednji dan pa smo potiskali svoje "mašince" proti Mali Mojstrovki skozi Pripravniško grapo. Sama grapa je bila tako polna ljudi kot kak Merkator v soboto dopoldne. Šele na vrhu mi pade na pamet, da sem doma pozabil polarizator, ki bi še polepšal fotografije že tako lepega dneva.
Pri sestopu se nekaj časa borimo s "coklami" na derezah in smo "fauš" onim, ki se z nasmehom in smučkami na nogah odpeljejo dolini naproti (moje dilce so žal počivale v kotu domače hiše). Kasneje spravimo dereze v nahrbtnike in se "oddrsamo" navzdol in občasno hladimo pretepene riti v snegu...tako, da se po njej peljemo proti dolini.

Kandidata se trudita pod budnim nadzorom "inšpektorja"...


Men se ni smejalo, ko sem "reševal" prijatelja iz ledeniške razpoke... :) Petro pa je zgleda razveselil fotoaparat ;) al pa celo fotograf...hehe, hec ;)


Sprostitev med izvajanjem nalog, ki so nam jih zadajali inštruktorji... :)


Kaj, vodo so nam dali? Uuuuu, to bo padalo po ritah...hehhe....

Kazen za "zločine"...


Pa se dajmo pogret in naložit okol pasu s kovačijo...




Kje si pa sodček zgubil?


Dej, potegni me malo :)


Grega, pozer...;)


A to je že vrh? Gremo naprej?


Aco, ne me pofurat ;)


Tam gor smo bli, ja...